This web-site uses java script. Please enable java script in your browser.
X
originally posted: June 26, 2017 on my FB page
Knjiga: Velika zarota malih ljudi proti poslednjemu tabuju

Oje :) Če bi mi kdo rekel pri 25. letih, da bom pri 38. letih živel pri starših, ki gledajo na svet in čutijo popolnoma drugače kot jaz, da bom bil brez denarja in službe, brez avta in brez kolesa :), da je bila punca, ki sem jo poljubil takrat - verjetno zadnja ženska, ki sem jo poljubil kot žensko - no, da bom brez vsaj 13. let, da bom popolnoma neznan, nevpliven in da bom izredno zadovoljen - haha - bi se smejal :) :) To ni mogoče, bi rekel - no, pa - hvala Bogu, je mogoče :) Ful malo rabimo - mogoče bo kdo to ugotovil, kot sem ugotovil tudi jaz in mnogi pred mano. :) Življenje je lepo: v bolezni, zdravju, mladosti, starosti, pameti, nespameti, v obilju, v revščini, v tem, da te imajo ljudje radi, v tem, da te nimajo... Vse nas lahko pripelje k pravi ljubezni. Kdorkoli pravi drugače, se izgovarja :) Jaz sem se tudi - zato lahko to rečem :)

ps. Aja, nisem na državni podpori. Država in ljudje ne podpirajo takšne, kot sem jaz. To je vzgojna kazen :) hehe :) Če ne lažeš, če razmišljaš s svojo glavo, če se trudiš za dobro - si na tem svetu nezaželjen, hihi :) Vesel, da se temu lahko smejim :) Včasih bi me pobralo... Ja, država mi dolguje okrog 2 € že zadnjih 8 let. Ker nisem bil vse leto v najetem stanovanju, bi mi morali povrniti nekaj davka, ki sem ga plačal za stanovanje, pa mi ga niso. Napisati bi moral dopis in ga poslati na točno določen urad, ki mi je izdal odločbo... No, ja, hvala lepa :) Imejte tista dva evra in še obresti :) Če bi vsi prebivalci Slovenije živeli kot jaz, bi bila Slovenija najbogatejša država na svetu :) brez dolga :) samo potem bi jo hitro napadli v kakšni protiteroristični akciji :) za dobrobit človeštva :) Koliko laži je na svetu in kako zlahka jih ljudje prodajajo in kupujejo - resnice se pa sramujejo... Ni za verjet, da je kaj takega možno :) No, ja, če jaz vidim, bi lahko vsak uvidel

Objava na moji FB strani

Po dveh izdanih knjigah: Mogoče pa le ni vse črno... in pa Trdni temelji življenja, v katerih je bilo povedano marsikaj, je tu še tretja knjiga, Velika zarota malih ljudi proti poslednjemu tabuju.

Iskal sem povsod in nikjer nisem našel na enem mestu vseh odgovorov na tipične dvome o Bogu, predvsem o Bogu, ki se je razodel skozi Biblijo. Vsaka organizacija, vera, je nekaj skrivala, nekaj temnega, tudi ateizem in znanost. In potem imaš na izbiro: ali se narediš neumnega in ne misliš in ne čutiš, ti je vseeno, kako laž uničuje človeška življenja, se pretvarjaš, da ti je mar, pa ti ni, in zato si dobro plačan, ali pa vztrajaš do konca, ljudje te gledajo postrani, moraš biti tiho, ampak ne odpoveš se svojemu umu, srce ti je pa tudi prerojeno :) :)

V slovenščini še nisem objavil ničesar, kar bi razkrivalo, kako je v Bibliji zapisana 2000-letna zgodovina cerkve, še predno se je le-ta zgodila. No, s to knjigo to dopolnjujem.

Nihče, ki me pozna, tako nima več izgovora za sovraštvo kateregakoli človeka, nima več izgovora za podpiranje mafij, v katere je vpet, ne more reči, da je iskal resnico, ljubezen, Boga, smisel življenja, upanje - saj sem mu vse ponudil na pladnju. No, lahko reče - samo ni res. Če bi kdo te stvari zares iskal, bi vprašal vsakega o tem - tudi mene in jaz bi zagotovo ne bi bil tiho, ampak bi se nasmejal :) in mu dal vse, kar mi je bilo dano.

Super občutek, ko veš, da te nihče več ne potrebuje, ko si dal vse, kar si lahko:) Moje življenje je izpopolnjeno. Bilo je čudovito, vsako življenje je čudovito. Ljubim življenje. In ko me Bog pokliče k sebi in bom zaspal... bom zaspal v miru :) :) Moja otroška želja o tem, da bom zaspal, ne da bi koga sovražil, ne da bi ljudem ne uspel povedati, da jih imam rad in da bi jih res imel rad, in ne da bi poznal resnico o svetu, Bogu - ali obstaja, in če obstaja, kaj je, kdo je... ta želja mi je izpolnjena. Sicer sem še živ, ampak v meni ni nobenega dvoma, da bi se kaj od tega do moje smrti spremenilo. Popolnoma sem zadovoljen. Jokam od sreče, ko pomislim, kako hudo je bilo, kako brezizhodno... in kako se je na koncu vse dobro izšlo. Lepo je bilo. Ob priliki napišem še objavo, kjer se vam zahvalim... Lepo bi bilo, če bi vsi sprejeli to, kar so sprejeli milijoni pred menoj in verjamem, da tudi jaz... Vsi ne boste - za tistega, ki pa bo, pa bom zelo vesel, saj vem, da bo blagoslovljen s pravim mirom in z resnično ljubeznijo... katero sem iskal in iskal in iskal... sedaj pa je v meni in gledam, kako njeno seme raste v meni že vrsto let :) :) :)

Kako lepo je , ko človek spozna, da si ni nič dobrega zaslužil in potem je lahko hvaležen za vse, kar se mu zgodi... Sem ter tja še pozabim o teh stvareh, ampak mi je dano, da se hitro spomnim :) Kaj mi je bilo najlepše na tem svetu? Božja beseda, narava, ampak najbolj pa ljudje - vsi. Do 30. leta sem iskal... ni šanse, da bi kaj takega čutil, da bi to zares mislil... :) :) Pa je možno :) :) Upam, da ostanem zvest do konca. Ni pametno govoriti o takšnih stvareh, bolje je biti tiho - ampak, če da komu to upanje v svetu, v katerem vlada brezup - pa rade volje rizkiram...

Vse lepo,
Milan

prenesi knjigo