Vaš brskalnik ima onemogočen java script, zato kazalo internetne strani ne deluje pravilno. Vključite java script.
X
originally posted: July 22, 2017 on my FB page
Krščanstvo - kako deluje in zakaj ne

Krščanstvo - kako deluje in zakaj ne.
Osnove - za več (podrobnosti) beri Biblijo ali pa vprašaj

Sveta Biblija, Božja beseda, Sodnik

ok) Sodnik se razkrije preko svoje Besede, pokaže svojo moč, avtoriteto (zelo unikatna zgradba Biblije priča o tem, da je to delo najvišje inteligence, največje moči)

stran pot)
nisem pripravljen prisluhniti,
številne lažne vernike in "strokovnjake" imam za izgovor...
najdem veliko "napak" v Božji besedi,
ga obtožujem in hkrati mu ne dovolim, da bi se branil,
da bi razložil, kje se motimo

raje verjamem drugemu bogu, drugemu Jezusu, strokovnjakom, samemu sebi, duhovom,
ki se lahko imenujejo Jezus,
a nas peljejo stran od Biblije

ok)
razkrinka me preko svoje Besede kot skrajno pokvarjenega zločinca, kot upornika proti Njemu, življenju, ljubezni, resnici, ljudem

stran pot)
naš ponos, samo-spoštovanje je resno prizadeto
in to sovražimo, ni nam všeč.
Lahko "priznamo", da nismo popolni,
ampak nismo pa tudi skrajno pokvarjeni...

Raje imamo moč in to, da smo nekdo
in tu nastopijo lažni bogovi, lažni "Jezusi":
dajejo nam znanje in moč,
nam, ki smo še vedno uporni pravemu Bogu

ok) ne morem reči besede v svojo obrambo

stran pot)
pa saj nismo tako slabi
mi smo žrtve drugih, celo Boga
MI bomo vse popravili, naredili prav, samo naj nam da možnost

Bog je ljubezen, on ne sodi.
Ustvaril me je in sedaj si me upa soditi?
On bi moral soditi samega sebe.
Kaj pa drugi, ki so zlobnejši od mene?
Kaj pa drugi, ki niso slišali o njem?
Ali jih bo tudi poslal v pekel?

ok) počitim se neumno, obžalujem, počutim se krivo, osramočeno, nemočno

stran pot)
Kaj? Jaz? Nikoli!
To je vse naravno.
Ljubezen nikoli ne povzroči, da bi se počutil slabo,
to je zlo.

ok)
Gospodov strah in rotenje za usmiljenje, da bi mi bila dana še ena priložnost

stran pot)
Mi si vse zaslužimo.
Lahko si zaslužimo, naučimo, naredimo ljubezen...
Ni nujno, da jo sprejmemo.

ok)
nikoli ne pozabim, da mi je bilo oproščeno :)
usmiljen do drugih,
ljubiš celo tiste, ki te sovražijo

stran pot)
Jaz sem dober, jaz sem pravičen...
Ti ljudje pa so zli, zaslužijo si iti v pekel,
jaz pa ne, ker sem velik, čudovit!
In ljubiti tiste, ki me sovražijo?
Ha, to je religija del, to je od Satana.

Ha, pa meni je bilo oproščeno,
sedaj sem rešen in lahko počnem, kar želim.
Lahko ne počnem čisto nič, lahko lažem, karkoli...
Lahko blatim Boga s svojimi besedami in dejanji,
kajti midva sva kolega, imava poravnane račune, čiste račune.
Sprejel sem milost in je ne kažem
in je ne morem dati drugim, ker je nimam.

Drugi ljudje se nikoli niso zavedali, da jim je bilo oproščeno.
Niso mogli biti hvaležni, niso mogli sprejeti milosti, usmiljenja.
Sami so se poskušali rešiti s svojimi deli,
vedno so bili v strahu, da jih ne bi Gospod poslal v pekel...

ok)
ko hvaležnosti ne uspe,
ko molitvi ne uspe,
takrat me strah Gospodov obdrži na pravi poti:
- ali bom spoznan za krivega na dan sodbe in bom šel v pekel?
- bo ta oseba šla v pogubo zaradi mene?
- ali bo Gospod žalosten?

stran pot)
Pa ti si rešen,
ne bi se smel bati, da bi izgubil odrešenje,
ne glede na to, kar ti Biblija pravi.
Ni ti treba skrbeti, ne moreš zafrkniti
in tudi če zafrkneš, bo že Bog zrihtal, da bo vse ok.
Ti si njegov služabnik, naj on dela namesto tebe!

ok)
moje končno odrešenje postaja manj in manj pomembno,
manj in manj je sebičnosti
več in več je ljubezni
odrešenje drugih postane bolj in bolj pomembno
in Gospodovo zadovoljstvo
to pomeni biti v resnici, ljubezni, življenju, Bogu
in takrat ni več strahu :)

stran pot)
moje končno odrešenje postaja vedno pomembnejše...
zaupati v svojo odločitev, v svoje delo, zaupati v "sveto" olje, delo človeka, "duhovnika", namesto zaupati v Božje delo
in zaradi tega ne sprejeti Božje milosti, usmiljenja,
resnično in povsem sprejeti njegovega dela na križu

Moje zadovoljstvo postaja vedno pomembnejše
in moj mir in moje znanje... in moja moč in moje, moje, moje... sebičnost

ok)
Naredil sem, uspelo mi je, pa vendar ne meni, ampak milosti, ki je bila z menoj. Bog je tisti, ki je naredil vse.

Tvoja ljubezen, tvoja sveta kri, tvoja zmaga na križu in tvoj veličasten drugi prihod so bili vedno v mojih mislih. Vodili so me domov, k tebi.

Biti z, živeti v Bogu,
z Besede Božjo,
v Duhu Božjem

stran pot)
hej, pa jaz sem bil rešen in zdaj, kaj je to?
Ok, nisem bil rešen grešne narave, zlih misli...
zdaj pa mi praviš, da nisem bil rešen niti pred tvojim besom?
Zaupal sem v svojo odločitev, v svoje delo, v delo "duhovnika" ali zarati tega nisem zaupal v tebe?
Kako? Pa saj sem rekel, da verjamem v tvojo kri... in celo v Biblijo?

Verjel sem duhu, ki je nasprotoval Bibliji, Besedi Božji, toda rekel je, da je Jezus...
Kaj je moja krivda, moja greška, da sem mu verjel,
da se mi ni zdelo vredno vzeti 5 minut, da bi ga preveril,
da sem ga opravičeval, čeprav sem vedel,
da se moti, da nima prav, da laže, zavaja?
Mislil sem, da je on resnica, Jezus!
Ali je to moja krivda, greška ali od Boga?